Moje misli


ponedeljek, oktober 23, 2006

Imbranato

V popolnem svetu bi ostal.
V popolnem svetu si ne bi želel biti drugje kot z mano.
V popolnem svetu bi ti moja pripadnost pomenila vse.

V popolnem svetu bi ti jaz zaupala.
V glavi imela razščiščeno vse.
S polnim srcem funkcionirala v svetu.
V popolnem svetu bi s teboj našla vse kar potrebujem.
V popolnem svetu bi s teboj bila srečna.

Pa ne morem.
In končno razumem, da problem nisi ti.
Jaz sem.

Ker sem za stotimi samozavestnimi obrazi, nebogljen otrok, ki se boji lastne sence.
In tega, da te bom izgubila.
In tega, da se me boš naveličal.
In tega, da sem navadno nadomestljivo bitje.
In tega,...

Vem, da bi se vseh skrbi in bojazni, ki so se nakopale na mirno bitje mojega srca, morala čimprej znebiti.
Vem, da brez tega koraka nikoli ne bom srečna.

Vsak mi pravi, da bi se morala spremeniti... a nihče mi ne zna povedati kako.

Živim in uživam.
Obkrožena s prijatelji, družino, vsem kar si dekle želi.
A ne znam zbrisati vsega slabega kar je za mano.
Ne znam ga preboleti.
Njega kot prvo ljubezen, da. A ne znam pozabiti, zbrisati, trpljenja, ki mi ga je povzročil.
In vem... Vsega je kriv...
In to vse ga verjetno bolj bremeni kot mene.
On je izgubil ljubezen svojega življenja.
Jaz sem izgubila kretena, ki bi me uničil.
A izgubila sem tudi vero v ljubezen, prav tisto, ki jo neskončno opevam.
Ljubim s celim srcem, a res ne znam verjeti, da bi moja čustva kdaj lahko bila povrnjena.
Tudi, ko so bila. In močnejša od mojih.

Vztrajaj, prosim te.

... odavno gledan u pod i kazaljke stoje
Ka' da se boje dalje bez nje...

2 Comments:

Objavite komentar

<< Home