Bojler

Vse se začne s pokvarjenim bojlerjem.
Kakšna bedarija!
Leta in leta vsem razlagam kako vseeno mi je ali bom ostarela sama.
Da ne potrebujem, ne želim stalnosti, rutine.
Vse se je začelo s pokvarjenim bojlerjem.
Kaj narediti? Koga poklicati? In tako naprej.
Vem, da zveni neumno.
In to tudi je.
Težko razložim, da pojma nimam o pokvarjenih grelcih, pojma nimam kje je glavni vodovod v bloku in še manj kje je kosovni odpad v Ljubljani.
Samostojna Maja ni več tako samostojna.
Dojamem, da biti sam ne pomeni skuhati kosila za enega, nakupovati za enega, spati sam. Sam se zbuditi. Nikoli ne zmanjka mleka, ker ga edino ti piješ. Nihče drug ti ga ne.
Biti sam pomeni to, da moraš sam najti vodoinštalaterja. Sam moraš primeren bojler kupiti in sam poskrbeti za to, da si kupil tudi fucking varnostni ventil za katerega sploh nisem vedela, da obstaja.
Da, vse se je začelo s pokvarjenim bojlerjem.
In tokrat vem... Res sem sama.
Ni cimrov, sorodnikov, kogarkoli, ki bi se lahko ukvarjal z mano. Vsi imajo svoje življenje, svoje težave, svoje pokvarjene bojlerje.
Vse kar sem imela do sedaj.. bežala sem, priznam.
In zdaj... ko bi se končno rada ustalila... Kakor, da je svet šel naprej... jaz sem pa ostala nekje vmes... pozabljena...

Bad day...

it doesn't have to be this way...