Lomi me

Morda je res, da se vse zgodi z razlogom.
Morda je res, da slej, ko prej vsak plača za svoje napake.
In morda zdaj plačujem za tisto kar sem naredila.
Čeprav sem vedno našla opravičilo za svoja dejanja.
Ker sem vsako stvar utemeljila s tem, da sem bila poštena do vseh.
Najprej do svojega srca in potem... posledično do drugih.
Toda morda se to nekomu ne zdi poštenost.
Morda se vse to, moje obnašanje do ljudi, zdi napačno, grešno in ta nekdo misli, da se moram oddolžiti za kar sem storila.
Morda pa pretiravam. Morda je to le navaden dan, nabit z malo več negativne energije kot sicer.
In jočem, čeprav nimam pravega razloga za to.
Rada bi govorila... in včasih se mi zdi, da ni nikogar, ki bi poslušal.
Rada bi živela,
uresničila svoje sanje... in včasih se mi zdi vse iluzija. Vse v kar verjamem.
Morda sem le navadno dekle, ki upa... upa... in vidi stvari, kjer ne obstajajo.
Morda sem si to zaslužila, ker sem pohodila čustva drugih.
Morda... morda pretiravam... in je to le črn dan, ki bo kmalu minil.
Morda... bo jutri vse v redu...
morda bom pa jutri spet videla stvari, ki jih v resnici ni.
Rada bi mirno zaspala. Le to.
Zdi se mi, da neprestanoma delam nekaj narobe.
Morda ne znam delati stvari na pravilen način.
Morda sem le egoist, ki si tega ne upa priznati.
Egoist, ki nenehno pričakuje pozornost vseh ljudi okoli sebe.
Morda sem pa le navadno dekle, ki upa... sanja... nekaj kar ne more imeti.
Morda bi morala enostavno prenehati.
Prenehati verjeti, da imam prijatelje, ljubezen, prijetno prihodnost.
Morda sem res sama.

Sama.

...al' tvrdka stina ja sam sad,
star iznutra vanka mlad...