Moje misli


sobota, marec 18, 2006

Moja Afrika

Odšla sem z desetimi pari čevljev in nešteto glamuroznih in predragih oblek.
Šla sem z denarnico polno kreditnih kartic in bankovcev vseh možnih valut.
Tega sveta sem videla veliko premalo.
Veliko premalo, a dovolj, da je spremenil pogled na vse.
Bila sem dekle, ki je imela načrtovano vso svojo prihodnost.
Bila sem dekle, ki je videla varnost v stanovanju, ki bi si ga rada čimprej lahko privoščila.
Bila sem dekle, ki je vsak večer premlevala o preteklem dnevu in se spraševala: ali sem v službi naredila vse najnujnejše? Ali sem kje zamočila? Morda bi bilo jutri bolje, če bi šla delat že eno uro prej. Svoj dan sem imela organiziran na minuto točno. Kam moram iti in kaj vse moram storiti.
In vse se mi je zdelo blazno pomembno.
In potem sem videla fantka, ki je na majavi stojnici prodajal stare čevlje in se ob temu sladko nasmihal. Videla sem na stotine revežev, ki so se obnašali kakor, da bi vladali svetu.
Želim si, da ne bi odšla sama. Da bi z mano bil nekdo, ki bi doživel isto.
Rada bi ti posodila svoje oči. Če bi videl, bi morda razumel. Zakaj sem se spremenila.
Našla mir, ki mi zdaj ne da miru.
Hočem nazaj. Hočem povsod.
Morda imajo prav tisti, ki pravijo, da se mi je zmešalo.
Srečna sem. A nemirna, ker nočem ničesar več zamuditi. Kakor, da sem do zdaj spala...
Verjela v nekaj, kar nima pomena.
Pomembna sem jaz. Pomembno je znati osrečiti ljudi okoli nas. Če smo tega sposobni. Če si tega želimo in dokler si to želimo.
Pomembno je znati ceniti trenutek, ki ti je dan.
In jaz si želim naprej.
Dovolj imam zlaganih besed. Zlaganih ljudi.
Hočem pristnost. Dovolj mi je šmink, neštetih mask in umetnih čustev.
Hočem te čistega. Prozornega. Resničnega.
Ne ponujaj in obljubljaj mi večnosti. Zvestobe.
Ne potrebujem več ničesar od tega.
Potrebujem samo, da si v tem trenutku najboljši. Da mi daš najbolje kar imaš in to od mene prav tako vzameš. Potem odidi naprej, in to ponujaj in išči naprej.
Ne ostajaj, ker se ti to zdi prav. Ne ostajaj, ker sem po tvojih izračunih popolna. Idealna mama za tvoje otroke in idealna žena. Ostajaj, ker me ljubiš in dokler me ljubiš.
Ko to zbledi, pojdi naprej.
Le tako boš živel svoje življenje. Tako kot je prav. Polno!

Ugotavljam, da ni več važno ali mi bo dano videti še kaj sveta. Ulica, kjer se vsak dan sprehodim je zdaj zame vsakič drugačna in vsak dan jo drugače doživljam.

Vse je isto. Vse tako drugače.

3 Comments:

  • At 1:15 pop., Anonymous Anonimni said…

    Očitno misliš da si doživela neke vrste razodetje. Me veseli da si doživela nove iskušnje, kraje, ljudi... Potovanja zelo bogatijo in gradijo našo osebnost. Zanimivo se mi zdi da ti je lahko eno potovanje, katero je trajal nekaj dni ali tednov zasenčilo vse tvoje dosedanje življenje, cilje, izkušnje in stvari katere si dosegla in gradila do sedaj. Si prepričana da je bilo tvoje življenej tako prazno in ustaljeno ali ga le sama tako vidiš? Ali je želja po videnju novega in potovanjih le poskus najlažje rešitve problemov o katerih sploh nisi prepričana da so problemi?

    Kakorkoli upam da ti uspe najti svoj smisel in srečo, kjerkoli jo boš že iskala. Če je bilo to potovanje tvoje razodetje in si se zdaj našla, z veseljem pričakujem kaj se bo s teboj dogajalo v bodoče.

    Ostani v rožicah
    D.

     
  • At 11:59 pop., Anonymous Anonimni said…

    In potem sem videla fantka, ki je na majavi stojnici prodajal stare čevlje in se ob temu sladko nasmihal. Videla sem na stotine revežev, ki so se obnašali kakor, da bi vladali svetu.

     
  • At 7:27 pop., Anonymous Anonimni said…

    upam da nisi vse to opazovala iz najetega avtomobila, ki ga je po možnosti vozil nekdo tretji... ;)

     

Objavite komentar

<< Home