Atek

Minilo je sedem let.
Zdi se mi včeraj.
Jaz sem bila še otrok, ti... ti...
Obžalujem trenutke, ko sem kot najstnica svoj čas raje preživljala s prijatelji kot s teboj.
Obžalujem slabo voljo, ko sem morala k tebi na obisk, ko bi lahko bila drugje.
Zdaj bi dala vse, vse, da bi te lahko samo še enkrat videla.
Velikokrat, sploh na začetku, se mi je zdelo, da te vidim med ljudmi. Zasledovala sem neznance, ker sem mislila, da si med njimi.
Pogrešam te.
Ko si odšel, nisem prenesla samote, niti teme.
Bala sem se. V takih trenutkih so se vračali spomini in nisem znala skozi to.
Hodila sem na tvoj grob in govorila. Razlagala o vsakdanjih stvareh, čeprav tega prej nisem nikoli počela. Nikoli se nisva zares pogovarjala.
Jaz sem bila vedno tvoja deklica. V tvojih očeh krhka in naivna. Z nasmehom na obrazu se spominjam vseh nasvetov... kaj vse se mi lahko zgodi in kako se moram obnašati. Kaj je prav in kaj ni.
Spomnim se kako sem pred teboj plesala in pela. Kupoval si vse možne kamere in fotoaparate. Ovekovečil vsak moj nasmeh, spremembo. Rastla sem, a sem zate vseeno bila še izgubljen otrok.
Pogrešam te.
In se obtožujem. Ker bi lahko imela več spominov. Več trenutkov.
A bila sem tako mlada, tako obremenjena sama s seboj. Nisem vedela, da se kaj takega lahko zgodi. Čeprav je to osnovno pravilo narave.
Nisem znala ceniti trenutkov s teboj...
In vem, da razumeš. Ti si tisti, ki mi je pokazal pomen brezpogojne ljubezni.
Ko si odšel in nisem znala kako naprej, so mi dejali, da te moram pustiti oditi.
Da ljudje, ki jih ljubimo še naprej živijo v naših srcih.
Ne vem, če sem to storila. Še vedno živim s prepričanjem, da na neki zvezdi sediš in me gledaš, paziš name. In veliko stvari počnem samo zato, ker verjamem, da veš, vidiš.
Na tisoče načinov želim dokazati, da nisem pozabila na običaje na katere si me navadil.
Kadarkoli kaj posebnega dosežem moram verjeti, da me ponosno opazuješ.
Vseeno mi je kaj mislijo drugi. Potrebujem to.
Pogrešam te.
In še vedno upam na znak, nekaj kar me bo spet povezalo s teboj...
Otročje upam, da te bom vsaj v sanjah srečala...