Moje misli


ponedeljek, november 21, 2005

Ostane tisto kar si razumel ti...

V trenutku, ko svoje pismo daš v kuverto, vsebina ni več tvoja... Spremeni se v tisto kar bo bralec pisma razumel...
Kar tako sem se spomnila teh besed, ne pomnim več kje.
Ali se tudi tebi zdi, da se ljudje med seboj prevečkrat slabo razumemo? Rečem ja, ti razumeš ne?
Velikokrat se mi je zgodilo, da so si ljudje moj molk napačno razložili... ali pa kakršenkoli stavek...
Se premalo pogovarjamo? Verjetno bo to razlog.
Vsaj po moje.
Če jaz rečem: na živce mi greš! si ti to na tisoče načinov lahko razložiš... če se pa o tem pogovarjava ti lahko rečem: na živce mi greš, ker ne morem živeti brez tebe in dvomov ni.
Resno. Velikokrat se mi je zgodilo, da je nekdo prišel k meni in rekel: prizadela si me, ko si takrat tisto rekla. Ker se ne spomnim o čem govori, mi je še težje. Potem ugotovim, da sem jaz nekaj rekla za šalo, on je pa to resno vzel.
Človek bi včasih najraje bil tiho.
Tako bi bil vsaj mir.
Ali pa ne. Pol bi si še molk začeli razlagati po svoje.
Life is beautiful.
Life is simple. Ljudje si ga sami kompliciramo. Analiziramo in razmišljamo o pomenu besed, ki so nam bile izrečene. Filozofiramo in filozofiramo. Resnica je pa večinoma taka kot izgleda na prvi pogled. Brez kompliciranja.
Ljubi me, ampak ga je strah. Česa? Zaljubljen človek se ničesar ne boji... ampak o tem sem že razpravljala...