Kdo koga izkorišča?

Na hitro:

On se noče vezati. Ponudi ji lahko le neobvezno... kakorkoli se temu že reče... razmerje.

Kadarkoli jo pokliče: ona steče k njemu.

Vsak moški bi njo ocenil kot copatko, ki teče za njim in se pusti izkoristiti.

Toda kaj o temu mislimo ženske?

Bila sem že v podobni situaciji. In vedno enako mislila: človek mi ni mogel ponuditi več kot toliko in jaz sem sprejela kar mi je lahko dal.

Nikoli se pa nisem počutila izkoriščeno. Nikoli.

Ker sem počela kar se mi je zahotelo. Ali lepše rečeno: kar sem želela. Zakaj siliti v varen objem, ko ti drugi spravi kocine pokonci? Na žalost je včasih tako, da nam povsem neprimerna oseba požene kri po žilah...

In katerokoli žensko poznam, ki je podobno naredila... Nobena tega ne obžaluje.

Zakaj je treba vedno vse dramatizirati?

Všeč si mi. Všeč sem ti.

Ok. Bodiva skupaj. Tako. In na tak način. Kar bo, bo.

Zakaj moški temu pravite, da se ženske pustimo izkoriščati.

Jaz vidim bolj izkoriščanje v temu, da ostaneš nekje, kjer si več ne želiš biti, ker nočeš nikogar prizadeti. To je psihično posilstvo. Njegovo seveda.

Ampak hey!

Tle so pa karte na mizi in sama odločaš, če ti to sede ali ne.

In ne glede na vse. Po kratkem času pridemo do primernega zaključka.

a) on se zaljubi in je konec znan

b) ti se odljubiš in odideš. Ne, ker ti je dovolj izkoriščanja. Ampak, ker nisi več zaljubljena.

Spet en pameten izrek: dokler ljubiš, odpuščaš.

S tem nočem reči, da govorimo o odpuščanju. Ampak zadeva je v bistvu ista.

Dokler te tip zanima... pristaneš na vse... in v tem uživaš...

ko se to neha... pa tega nočeš več.

Ta blog ni glih neka strašno pametna ugotovitev... ampak nekaj sem hotela napisati... pa sem se pač tega lotila...