Today I had a thought ... what if I'd never met you?
Ljudje me radovedni sprašujejo: a sta vidva zdaj skupaj? A je to resno?
Zanimivo se mi zdi kako se jim zdi nujna opredelitev veze. Sta prijatelja ali sta par?
To se jim zdi tako pomembno!
Če bolje pomislim, sem tudi sama še nekaj tednov nazaj tebe isto spraševala.
Ne morem pozabiti kako sem te v bistvu napadla... Moje točne besede so bile: koliko ti lahko pomenim, če še sam ne veš kaj v tvojem življenju sploh predstavljam...
Potem sem se pa ozrla nazaj...
Spomnim se tistega dne, ko sem skrivala rdeče oči za sončnimi očali, prepričana, da nihče ne vidi moje žalosti... Spomnim se kdo je tistega večera nenajavljeno prišel k meni...
Nisi me vprašal kaj je narobe. Počakal si, da sama 'eksplodiram'... Po nekaj urah sem že pozabila vzrok žalosti in se iskreno smejala svojim težavam.
Spomnim se tistega dne, ki je bil morda najpomembnejši dan mojega življenja, povezan s cilji, ki si jih želim doseči... Kdo me je z ponosom gledal. Nisi verjel, da je bila tvoja prisotnost ključni dejavnik do mojega uspeha.
Spomnim se tistega dne, ko je bila moja prijateljica iz otroštva na obisku. Sedel bi ure in ure... in jo spraševal, kakšna sem bila kot pubertetnica. Ker te o meni vse zanima.
Spomnim se tistega dne, tistih dni, vseh dni, ki sva jih skupaj preživela...
O meni veš vse...
Poznaš vse moje prijatelje, okolje kjer živim, vse.
To je to.
Vseeno je, če sva par, prijatelja ali karkoli.
Tu si. Čutim te.
Zakaj bi bila obsedena z opredeljevanjem nečesa kar se še opisati ne da.
Ne obljubljaš mi prihodnosti, ker še sam ne veš kam te bo odpeljala.
Ne obljubljaš ničesar. A ko te potrebujem, ko si te želim zraven, si tu. Brez vprašanj, razlag, česarkoli.
Vedno sem bila mnenja, da je ključno pri odnosu, da poleg tega, da seveda vsak obdrži svoje interese, ambicije, itd... da se dva znata razumeti, podpirati.
Lahko ti povem kako je bilo, kaj se je zgodilo. A nekaj čisto drugega je, če si z menoj, ko to doživljam. Ker vse to kroji bližino, povezanost, spoznanje drug drugega. Ustvarja spomine.
Vseeno mi je, če boš naslednji vikend šel ven s prijatelji in ga boš popival z njimi, počel neumnosti.
Zakaj je tako težko verjeti, da mislim, da moramo ljudje biti enostavno nad tem.
Ljubezen ni, če te nekdo kliče desetkrat na dan.
Dovolj je enkrat na teden. Če ti s klicem kaj pove.
Vsi smo obremenjeni z nekimi predsodki in strahovi: kaj si bodo mislili drugi, če bo to ali to...
Naj bo jasna ena stvar. Nihče ne ve, kaj se dogaja za štirimi stenami. Samo dve osebi. Vesta kako se razumeta, če se,... Vse ostalo je sklepanje, opravljanje,.. Karkoli.
Velikokrat poslušam ljudi, ki pametno ocenjujejo funkcioniranje tistega ali onega para.
Na podlagi česa?
Nič ni kakor zgleda...
Poskusi za trenutek pomisliti na to kar si ti želiš.
Čeprav misliš, da se ne oziraš na druge. Si prepričan, da ne daš ničesar na mnenje drugih?
Dekleta rada nakladajo o darilih, ki so jih od fantov prejele, kam so jih peljali...
U, fant od fare?
Meni se zdi ta pravi tip, prav tisti, ki pozna moje prijatelje po imenu. Tudi, če mu niso všeč. Pomeni, da jih je imel možnost spoznati, ker je bil enostavno zraven.
Meni se zdi ta pravi tip tisti, ki se bo morda tudi posmehoval mojemu obnašanju tistega dne, ampak bil je zraven. In če se nedolžno posmehuje, je to zaradi tega, ker me je poslušal, spremljal.
Morda deluje, da bluzim z vsem tem. Večkrat sem povedala, da sem imela v življenju bistveno srečo pri fantih in razmerjih. Vsi so me blazno cenili in imeli radi in bla bla bla.
Toda, ali je kdo znal v eni besedi opisati kaj si Maja želi od življenja?
Še zdaj tega ne vedo.
Pri tebi imam občutek, da jemlješ vsak moj uspeh, kot da bi bil tvoj lastni, ker dejansko razumeš koliko mi pomeni ta dosežek.
Toda, ali je kdo razumel, da sem sposobna v enemu stavku reči obožujem te, ampak bojim se, da bom morda zbežala. Rutina me ubija.
Ti, ker čutiš isto.
Toda, ali je kdo znal dojeti, da ne rabim pomoči ampak vednost, da imam nekoga, ki stoji ob meni, če se bom spotaknila?
Ti, ker si enostavno tak. Daš, kar znaš dati. In ne potrebuješ zahvale za to.
Vidim vse to in se morda spet motim, ker vidim zvezde v jarku, ampak... kar mi daješ je nekaj najbolj majavega, nesigurnega in hkrati resničnega, čutenega, enkratnega.
Kar ne bo zbledelo... Ker vem, v srcu vem, da sva spletla vez, ki se ne bo pretrgala.
In če bo na koncu ostalo 'le' prijateljstvo, bo to prav gotovo eno najlepših, ki jih človek lahko doživi.
Carrie: When it comes to relationships, maybe we're all in glass houses, and shouldn't throw stones. Because you can never really know. Some people are settling down, some are settling and some people refuse to settle for anything less. Than butterflies...
Zanimivo se mi zdi kako se jim zdi nujna opredelitev veze. Sta prijatelja ali sta par?
To se jim zdi tako pomembno!
Če bolje pomislim, sem tudi sama še nekaj tednov nazaj tebe isto spraševala.
Ne morem pozabiti kako sem te v bistvu napadla... Moje točne besede so bile: koliko ti lahko pomenim, če še sam ne veš kaj v tvojem življenju sploh predstavljam...
Potem sem se pa ozrla nazaj...
Spomnim se tistega dne, ko sem skrivala rdeče oči za sončnimi očali, prepričana, da nihče ne vidi moje žalosti... Spomnim se kdo je tistega večera nenajavljeno prišel k meni...
Nisi me vprašal kaj je narobe. Počakal si, da sama 'eksplodiram'... Po nekaj urah sem že pozabila vzrok žalosti in se iskreno smejala svojim težavam.
Spomnim se tistega dne, ki je bil morda najpomembnejši dan mojega življenja, povezan s cilji, ki si jih želim doseči... Kdo me je z ponosom gledal. Nisi verjel, da je bila tvoja prisotnost ključni dejavnik do mojega uspeha.
Spomnim se tistega dne, ko je bila moja prijateljica iz otroštva na obisku. Sedel bi ure in ure... in jo spraševal, kakšna sem bila kot pubertetnica. Ker te o meni vse zanima.
Spomnim se tistega dne, tistih dni, vseh dni, ki sva jih skupaj preživela...
O meni veš vse...
Poznaš vse moje prijatelje, okolje kjer živim, vse.
To je to.
Vseeno je, če sva par, prijatelja ali karkoli.
Tu si. Čutim te.
Zakaj bi bila obsedena z opredeljevanjem nečesa kar se še opisati ne da.
Ne obljubljaš mi prihodnosti, ker še sam ne veš kam te bo odpeljala.
Ne obljubljaš ničesar. A ko te potrebujem, ko si te želim zraven, si tu. Brez vprašanj, razlag, česarkoli.
Vedno sem bila mnenja, da je ključno pri odnosu, da poleg tega, da seveda vsak obdrži svoje interese, ambicije, itd... da se dva znata razumeti, podpirati.
Lahko ti povem kako je bilo, kaj se je zgodilo. A nekaj čisto drugega je, če si z menoj, ko to doživljam. Ker vse to kroji bližino, povezanost, spoznanje drug drugega. Ustvarja spomine.
Vseeno mi je, če boš naslednji vikend šel ven s prijatelji in ga boš popival z njimi, počel neumnosti.
Zakaj je tako težko verjeti, da mislim, da moramo ljudje biti enostavno nad tem.
Ljubezen ni, če te nekdo kliče desetkrat na dan.
Dovolj je enkrat na teden. Če ti s klicem kaj pove.
Vsi smo obremenjeni z nekimi predsodki in strahovi: kaj si bodo mislili drugi, če bo to ali to...
Naj bo jasna ena stvar. Nihče ne ve, kaj se dogaja za štirimi stenami. Samo dve osebi. Vesta kako se razumeta, če se,... Vse ostalo je sklepanje, opravljanje,.. Karkoli.
Velikokrat poslušam ljudi, ki pametno ocenjujejo funkcioniranje tistega ali onega para.
Na podlagi česa?
Nič ni kakor zgleda...
Poskusi za trenutek pomisliti na to kar si ti želiš.
Čeprav misliš, da se ne oziraš na druge. Si prepričan, da ne daš ničesar na mnenje drugih?
Dekleta rada nakladajo o darilih, ki so jih od fantov prejele, kam so jih peljali...
U, fant od fare?
Meni se zdi ta pravi tip, prav tisti, ki pozna moje prijatelje po imenu. Tudi, če mu niso všeč. Pomeni, da jih je imel možnost spoznati, ker je bil enostavno zraven.
Meni se zdi ta pravi tip tisti, ki se bo morda tudi posmehoval mojemu obnašanju tistega dne, ampak bil je zraven. In če se nedolžno posmehuje, je to zaradi tega, ker me je poslušal, spremljal.
Morda deluje, da bluzim z vsem tem. Večkrat sem povedala, da sem imela v življenju bistveno srečo pri fantih in razmerjih. Vsi so me blazno cenili in imeli radi in bla bla bla.
Toda, ali je kdo znal v eni besedi opisati kaj si Maja želi od življenja?
Še zdaj tega ne vedo.
Pri tebi imam občutek, da jemlješ vsak moj uspeh, kot da bi bil tvoj lastni, ker dejansko razumeš koliko mi pomeni ta dosežek.
Toda, ali je kdo razumel, da sem sposobna v enemu stavku reči obožujem te, ampak bojim se, da bom morda zbežala. Rutina me ubija.
Ti, ker čutiš isto.
Toda, ali je kdo znal dojeti, da ne rabim pomoči ampak vednost, da imam nekoga, ki stoji ob meni, če se bom spotaknila?
Ti, ker si enostavno tak. Daš, kar znaš dati. In ne potrebuješ zahvale za to.
Vidim vse to in se morda spet motim, ker vidim zvezde v jarku, ampak... kar mi daješ je nekaj najbolj majavega, nesigurnega in hkrati resničnega, čutenega, enkratnega.
Kar ne bo zbledelo... Ker vem, v srcu vem, da sva spletla vez, ki se ne bo pretrgala.
In če bo na koncu ostalo 'le' prijateljstvo, bo to prav gotovo eno najlepših, ki jih človek lahko doživi.
Carrie: When it comes to relationships, maybe we're all in glass houses, and shouldn't throw stones. Because you can never really know. Some people are settling down, some are settling and some people refuse to settle for anything less. Than butterflies...
Hvala ti. Za vse.
posted by maja @ 11:25 pop.
6 comments
