Moje misli


torek, december 05, 2006

Lettera a un bambino mai nato

Zadnje čase se veliko govori o Drobniču, splavu, itd.
Ponavadi v mojem blogu ne pišem o takih tematikah, saj jih je internet prenabit in svet ne potrebuje še ene pametnjakovičke.
Ampak... Tokrat me cela zadeva vseeno ne pusti ravnodušne in moram vsaj nekaj pripomniti.
Kot večina slovencev se tudi sama logično ne strinjam s tem, da bi bil splav plačljiva storitev.
Totalna bedarija!
Ampak... moti me to, da se dekleta vse več za tovrstne posege odločajo. Govorim predvsem o zelo mladih, mladoletnih puncah.
Vem, da se verjetno ne zavedajo svojih dejanj. Oziroma bolje... posledic, ki jih take odločitve lahko povzročijo.
Moti me to, da je splav postal kontracepcijsko sredstvo, ne pa zadnja možnost.. zadnja rešitev.
Skoraj vsaka druga prijateljica je to naredila že enkrat, če ne večkrat v življenju.
Ali se kdo zaveda, da je to poseg v telo, ki lahko onemogoči kasnejšo zanositev? Pa ne le to.. Res mi ni jasno kako lahko nekatere tako.. kar tako... to naredijo...
Res ne bi rada bila zatežena.
Morda s tem blogom to postajam... Toda enkrat bi rada svoja nakladanja o ljubezni in podobno dala na stran in čisto zares rekla: punce, pamet v roke!

Velikokrat me starejša prijateljica, ki mi je zelo pri srcu, pogosto vpraša: maja, kdaj boš pa ti mamica?
Jaz začnem... Ja, pa veš, najprej služba, pol pa stanovanje,.. kaj lahko v tem trenutku otroku nudim?
Ona mi vedno odgovori: če bi se mi na tak način odločali, ne bi nikoli imeli otrok. Zapomni si, vedno se najde način...

S tem nočem reči, da bi moral vsak pod vsakim pogojem imeti otroke. Le malo previdnosti... Obstajajo tabletke, kondomi,... ogromno drugih metod.

Think about it, ok?