Moje misli


ponedeljek, oktober 23, 2006

Imbranato

V popolnem svetu bi ostal.
V popolnem svetu si ne bi želel biti drugje kot z mano.
V popolnem svetu bi ti moja pripadnost pomenila vse.

V popolnem svetu bi ti jaz zaupala.
V glavi imela razščiščeno vse.
S polnim srcem funkcionirala v svetu.
V popolnem svetu bi s teboj našla vse kar potrebujem.
V popolnem svetu bi s teboj bila srečna.

Pa ne morem.
In končno razumem, da problem nisi ti.
Jaz sem.

Ker sem za stotimi samozavestnimi obrazi, nebogljen otrok, ki se boji lastne sence.
In tega, da te bom izgubila.
In tega, da se me boš naveličal.
In tega, da sem navadno nadomestljivo bitje.
In tega,...

Vem, da bi se vseh skrbi in bojazni, ki so se nakopale na mirno bitje mojega srca, morala čimprej znebiti.
Vem, da brez tega koraka nikoli ne bom srečna.

Vsak mi pravi, da bi se morala spremeniti... a nihče mi ne zna povedati kako.

Živim in uživam.
Obkrožena s prijatelji, družino, vsem kar si dekle želi.
A ne znam zbrisati vsega slabega kar je za mano.
Ne znam ga preboleti.
Njega kot prvo ljubezen, da. A ne znam pozabiti, zbrisati, trpljenja, ki mi ga je povzročil.
In vem... Vsega je kriv...
In to vse ga verjetno bolj bremeni kot mene.
On je izgubil ljubezen svojega življenja.
Jaz sem izgubila kretena, ki bi me uničil.
A izgubila sem tudi vero v ljubezen, prav tisto, ki jo neskončno opevam.
Ljubim s celim srcem, a res ne znam verjeti, da bi moja čustva kdaj lahko bila povrnjena.
Tudi, ko so bila. In močnejša od mojih.

Vztrajaj, prosim te.

... odavno gledan u pod i kazaljke stoje
Ka' da se boje dalje bez nje...

Time out!!!

Ne vem zakaj je tako težko razumeti, da imam pač obdobja, ko se mi ne da niti iz bajte.
Ja, dneve, ko sem rada pod rjuhami že ob 22.00 z računalnikom na kolenih, fajn glasbo v ozadju, dišečimi svečkami na nočni omarici in kako super tortico v bližini.
A moram skozi nekam bluzit in hodit in ne vem kaj...
Jesen je, ljudje moji.
Tudi jaz rabim svoj mir!
Sploh pa mi zadnje čase prav paše malo bit doma... toliko enih dogodkov je za mano, da resnično potrebujem nekaj čase.
Da vse zmeljem...
Tako da... HEY, nič ni narobe...
I just need a little break!!!

nedelja, oktober 15, 2006

Gibo

Divno je kad žena ima petlju
Da te uzme k sebi
Onda kad si slab
Divno je kad ćutiš snagu njenu
Koja vadi me iz moga blata van
Divno je...
Divno je kad izlaziš na svjetlo
Dok priviknu se oči
Znam da nisam sam
Divno je i ne događa se često
Taman toliko da sam o njoj ovisan
Divno je...
Je te donne ma liberté
A to ne sliči na mene
Jer sve je moje njeno
Kad zapleteno
Prokleto i sveto za mene
Something in my bones
Something under skin
Something in her words
It's miracle for me
It's a miracle
Je te donne ma liberté
She makes me a better man
Odakle joj pravo
Znati me ovako
I ući mi pod kožu zauvijek?
Odakle joj pravo?

ponedeljek, oktober 09, 2006

Hitch

Hitch: I'm a guy. Since when do we get anything right the first time?

Albert: Honestly, I never knew I could feel like this. I'm going out of my mind. I want to throw myself off every building in New York. I see a cab and I want to dive in front of it because that way I'll stop thinking about her.
Hitch: You will just give it time.
Albert: That's just it. I don't want to I've waited my whole life to feel this miserable. If this is the only way I can stay connected with her then this is who I have to be

Rumour has it...

Sarah: I didn't come here to tell you that I can't live without you.
I can live without you.
I just don't want to.

petek, oktober 06, 2006

Il tuo profumo nel letto non vuole andare via

Praviš, da me ne poznaš. Da se pred teboj skrivam. Pretvarjam.
Z ljubeznijo ti pripravim zajtrk in ti se mi smeješ v obraz.
Praviš, da ne potrebuješ tega.
Bodi kar si.
Kaj bi jedla, če te ne bi bilo tu.
Nič.
Če te zdaj ne bi bilo tukaj, bi še spala. Zbudila bi se pet minut pred osmo in se v sedmih minutah oblekla, umila in naličila.
Če te ne bi bilo tukaj, ne bi kupila pet vrst sadja, kruha, sira in salame. Zajtrka nimam niti časa in še manj volje jesti zjutraj.
Če te ne bi bilo tu, bi ponoči spala v tvoji majici in razvlečenih hlačah od trenerke.
Smešno kako analiziraš moje značaj na osnovi teh stvari.
Kako kompliciraš najbolj preproste reči.
Imam odgovor na vsak tvoj komentar, vsako opazko.
A kako naj človeku, ki zanika obstoj ljubezni to razložim?
Vseh teh stvari ne počnem, ker bi ti rada dokazala, da sem prava zate.
Prekleto površna in butasta bi bila, če bi mislila, da te bo kaj takega lahko prepričalo.
Vse to počnem, ker mi ugaja.
Še razložiti ne znam. Smešno se mi zdi, da mi je sploh tega treba.
Le kdo tega ne razume?
Ljubezen me naredi tako.
Samo to.
Popoln zajtrk, ker bi te rada čim dlje zjutraj zadržala ob sebi.
Kot osnovnošolka bi najraje dan kar prešpricala. Vse bi dala, da bi lahko med temi štirimi stenami ostala s teboj.
Drugi pravijo, da tako funkcioniram, ker nisva skupaj. In ker so najina srečanja vedno nepredvidljiva in nenačrtovana. Vem, da ni tako, ker se poznam.
Predvsem poznam svoje srce.
Ki ti enostavno želi ugoditi. V malenkostih.. in vsem ostalem.
Sprašujem se čemu me mučiš.
Siliš razlagati.
Hočeš me spoznati, praviš. Kljub temu nočeš videti.
Obožujem te.
Vedno.
Tudi, ko si preveč zaseden s seboj in gledaš mimo mene kakor, da ne obstajam.
Tudi, ko mimogrede pozabiš na naju.
Vedno.
Všeč si mi prav tak kot si.
Ko se navdušeno smeješ kakšni blesavi šali ali ko koncentrirano strmiš v prazno, ko si močno zatopljen v svoje misli in načrte.
Vedno.
Pusti mi blizu. Vsaj malo.
Ne odrivaj me.
Ne jemlji mi vere v naju.
Sprosti se.
Lahko bi te osrečila.
In s tem ne bi izgubil sebe... Verjemi mi!