Ally, what makes your problems so much bigger than everybody else's? They're mine!

Tu... pišem o tebi.
Kdo bi rekel? Še sama ne bi znala predvideti tega.
Pa vendar... pišem, ko me kaj zaboli.
Ta blog vendarle zadeva mene...
Poznam na stotine ljudi. In če me vprašaš lahko za vsakega povsem objektivno naštejem njegove slabosti, prav tako dobre lastnosti.
Ko me vprašajo zate... obnemim...
Ker ne vem, čeprav te že toliko let poznam... ne znam povedati ničesar...

obstanem kot stena, ko vidim za kaj me imaš

bi rekel Plestenjak... čeprav on poje o ljubezni...
jaz govorim o prijateljstvu.
Do tebe.

Ta blog pišem že tedne in tedne. Na začetku sem gojila le čustva jeze in ožaljenosti. Želela sem te užaliti. Potiho, s tem blogom. Ki ga itak ne boš prebrala. In tudi, če bi ga... verjetno ne bi pomislila, da pišem o tebi.

Hotela sem napisati blog. O koncu. Vseh muk. Kreganja. In vsega negativnega kar sva v zadnjih mesecih delili.

Zdaj me prevzema le žalost.

Kolikokrat sem te hotela poklicati. Avtomatično vtipkala tvoje ime v gsm, kot ponavadi. Ko nisem imela kaj početi in sva skupaj snovali načrte ali enostavno sedeli po kafičih, se smejali, pogovarjali o bedarijah.

Čeprav zdaj razlagam le o lepih spominih. Tako je, ko je človeku hudo. Od določene osebe pomni le lepo. Torej pozabim tvojo slabo voljo, obtoževanja, jezo name. Vsakič, ko sem kaj narobe rekla. Vsakič, ko je kdo drug kaj narobe storil.

Pa si se vendarle znašala izključno name.

Kaj vse sem ti iz same jeze želela izpljuvati v obraz. Ker si me sama prisilila v to. Ker si me izčrpala s svojo negativnostjo in očitki. Zahtevnostjo.
Če bi te kdo zdaj vprašal kdo sem... zanima me, kaj bi odgovorila?
Boli me, ker vem, da bi morda rekla znanka, bežen človek, ki mimogrede zaide mimo tvojega življenja...
ali bi morda rekla prijateljica? Ne zaradi tebe, zaradi mene. Ker veš, da bi bila razočarana, če bi zvedela, da temu ni tako. Ko bi ugotovila, da nisem prijateljica, ampak človek, ki se le bežno dotakne tvoje dni?
In ti, ki imaš stotine pridevnikov zame? Kaj bi storila, ko bi vedela, da tista vzvišena, čudna, glasna, zoprna maja ne spi zaradi tebe?

Ali bi se vprašala kaj si narobe storila? Ali bi enostavno rekla, da je očitno nekaj narobe z mano, ker ne znam razumeti kakšna si in da se pač ne moreš obnašati kakor to okolje od tebe pričakuje, ker si pač drugačna?
Drugačna od mene. Drugačna od vseh. To itak vedno rada poudarjaš. Kako sva si različni...
Pa sva si res?
Meni praviš, da sem tipična ženska... in ti teh lastnosti nimaš... ker si pač.. drugačna...
Drugačna od mene le v temu, da ... kako naj rečem.
Kaj točno bi morala storiti, da bi v tvojem slovarju dobila oznako prijateljica?
Ne vidiš kako se trudim... kaj vse... naredim, da bi me sprejela... prav ti, ki praviš, da te nihče ne zna sprejeti za to kar si..
Jaz sem se tega naučila... A nikoli ne bo dovolj... kaj?
Vedno boš našla nekaj? Eno besedo, ki sem jo napačno naglasila... eno kretnjo, ki te je zmotila...
Zanima me, ali veš kako sem se v zadnjih tednih počutila jaz?
Glede česarkoli?
Ne moreš.
Ker me nisi vprašala. Ker se nisi niti spomnila. Ker se je vedno vse vrtelo okoli tebe... čeprav si prav ti tista, ki zna reči, kdo vse te ni opazil... kdo vse ni znal karkoli reči...
In spet poudariti, da nimaš prijateljev.

Si kdaj preusmerila prst, ki kaže na druge... nase?

Ali ne vidiš, da imaš težave z vsemi prav zaradi tega, ker znaš vedno pridno razlagati kaj se od nas pričakuje. Vendar nikoli ni govora o tem kakšna bi morala biti ti?

In ne sprašuj me kaj bi ti morala storiti. Saj ti tega ne znam razložiti. Kako biti prijatelj... morda bodo držale tiste besede: želiš prijatelje? postani prijatelj! (v angleščini bolje zveni: need a friend? be one!).

Pa vendarle potiho priznam, da bi vse skupaj spet požrla. In te poiskala. Povabila na kavo, ki bi na koncu kot ponavadi postala liter vina. In se pogovarjala. Pa si tega ne dovolim. Ker ni prav.

Ker vem, da si tega ne zaslužiš. In ker vem, da se ničesar ne bo spremenilo.

Vedno bom krivec jaz. In vedno nesproščena v tvoji družbi. Ker me bo vedno strah, da boš kaj narobe sprejela.

To ni prijateljstvo. To nikoli ni bilo. Pa vendar... Pogrešam te.