Ena za moške...

Zelo zagonetno in zanimivo je kar pravi Jay Leno:

Nikoli nisem razumel, zakaj ženske ljubijo mačke.Mačke so neodvisne, ne poslušajo, ne pridejo, kadar jih pokličeš, rade ostajajo zunaj vso noč, in kadar so doma imajo najrajši mir in spijo. Drugače povedano. Vse tiste lastnosti, ki jih ženske sovražijo pri moškem, ljubijo pri mački.

Igrice

Začela bom z Bridget Jones:

'Ni klical. O sranje. Proces osvajanja med žensko in moškim je prekleta igra blefiranja, kjer se drug drugega streljata za vrečami peska. Kakor, da obstaja skupek pravil, katere je treba spoštovati, ampak ker nihče ne ve kakšna ta pravila so, vsak dela po svoji glavi. In potem se konča tako, da te on pusti, ker nisi znala spoštovati ta pravila. Ampak kako lahko to od tebe pričakuje, če ti nihče ni rekel kakšna ta pravila so?'

Skratka: nova tema!

Tokrat pričakujem komentarje, veliko komentarjev. Iz moške in ženske strani. Dajmo razrešit nekaj večnih dilem...

Kot rečeno moški in ženske strašno blefiramo na začetku razmerja.

Gresta na prvi zmenek. Skupaj spijeta nekaj pijač in vsak se poskusi prikazati v najboljši luči. Zatem odideta domov in on 'mora' počakati x dni preden se oglasi. Povabi jo na drugi zmenek. Ona se zlaže, da je v torek in sredo zasedena (i'm a very desirable person, you know). V petek bi pa šlo. Na drugem zmenku morda pade prvi poljub,...

Ker sem malo ven iz tega filma... Dating pa to... me zanima sledeče.

Koliko tega blefiranja je potrebno?

In kje je meja med blefiranjem in nezanimanjem?

Če bi me rad videl, v teoriji ne bi smel zdržati več kot nekaj dni. Toda mislim, da dejansko obstajajo tipi, ki si v glavi postavljajo določene blokade. V smislu, da nočejo hiteti.
Nekje sem brala (verjetno v kakšnem brihtnem Cosmopolitanu, ki nima pojma o temu kar se v moških glavah dogaja), da če se tip dejansko zanima za žensko... Takrat res takticira.... In nikamor ne hiti. Iz novonastalega razmerja se že hoče naužiti vsega, a počasi.

Deloma se strinjam. Morda je v temu recept za uspešno vezo. Tisto ta pravo.
Da, slediti srcu in občutkom, toda brez hitenja. Le tako prideš do tistih tapravih trenutkov.
Potrebno je hrepenenje, pričakovanje,... sploh pa čas, da ugotoviš ali je to res nekaj in ne spet izguba časa.

Dandanes morda res prehitevamo. vse se zgodi prehitro. Dva zmenka, seks malo zatem,...
In normalno vsakega hitro mine...

Vendar... spet... kako naj vem, ali sem mu res všeč?

Začela z Bridget... tako bom tudi zaključila...

Ne bom več nasedala nobenemu od naštetih: alkoholikom, deloholikom, moškim, ki se bolestno bojijo resnega razmerja, oženjenim ali tipom s punco, ženskomrzcem, megalomanom, šovinistom, čustvenim nulam, izkoriščevalcem ali perverznežem.

Pomagaj mi!

Kot sem že omenila, osamljenosti ne prenašam preveč dobro.

Hodim spat s prižgano lučjo in v posteljo nasujem full enih povštrov, da naredijo malo gužve.

Problem je v tem, da sem zaradi teh povštrov že drugič v zelo kratkem času fasala heksenšus.

Zaradi nepravilnega položaja vratu in glave in ne vem še česa med spanjem.

Jasno je, da moram povštre odstraniti.

Toda... kdo bo lahko zdaj zaspal... kakšen predlog?

Dobra varjanta je kozarček ali dva pred spanjem... zaspim kot Trnuljčica... toda ne bi ravno vsak večer hodila nabita spat...

I'm not going through an odd phase, I really am odd.

In potem obujem svoje zlate škorenjčke... in grem...

Dokler bo obstajala dobra glasba na katero lahko poplesavam,

dobri prijatelji, ki bodo poslušali moje bedarije,...

vem...

vse bo še v redu...

Ally McBeal: Maybe I'll share my life with somebody... maybe not. But the truth is, when I think back of my loneliest moments, there was usually somebody sitting there next to me.

Bila sem ti tako blizu, da me zdaj med drugimi zebe.

Strašno ponosno ljudem okoli sebe predavam o iskrenosti.
Bodi kar si. Ne skrivaj svojih čustev. Ugotovi kaj te osrečuje in delaj na tem, da svoje želje uresničiš.
Ugotavljam, da nisem iskrena. In kar je najhuje, nisem iskrena do sebe.
Leta nazaj sem se naučila recepta. Ko se zbudiš, poglej v ogledalo in se nasmej. Reci si, da si srečna in ne dopusti, da bi ti karkoli zagrenilo dan.
To počnem vsak dan. Vsak dan zadnjih nekaj let.
Ugotavljam, da bi bilo bolje, če bi se zjokala, ko mi je bilo hudo.
Da ne bi potlačila žalost nekam na dno srca.
Ugotavljam, da bi bilo bolje, če bi bila krhka, ko sem se tako počutila.
Prijatelji pravijo, da sem ena najmočnejših ljudi, ki jih poznajo. Da me nič ne more zlomiti.
I'm a fake.
Utrujena sem vsega tega. Kar počnem in kako živim.
Vsem pravim naj me sprejmejo za to kar sem. Ampak to nisem jaz. Spreminjam se. Da bi ti ugodila, da bi ti bila všeč, da bi me vzljubil. Delujem tako samozavestno in prepričano.
V resnici je imel prav nekdo, ki me je očitno poznal bolje kot se sama.
Res je, na ramah konstantno nosim ruzak poln kompleksov.
In nihče ne potrebuje krhkega dekleta, ki sama ne zna odpreti kozarca kumaric in si v posteljo naštima šest povštrov, ker ima tako občutek, da ni sama.
Zato lažem, da kumaric ne maram in da rada spim na mehkem in se potem pritožujem, ker me naslednji dan boli hrbet.
Pravim, da sem drugačna. Da zmorem sama.
Ni res.
Ne želim si nekoga, ki bi rešil moje težave. A želim si nekoga, ki bi jih poslušal.

Nekoga, ki mi rekel: ne skrbi, vse bo še v redu.
Le bojim se, da me take nihče ne bi zares imel rad.
Ti me ne bi.
Pravim, da sem skulirana.
Nisem.
Sama se prepričujem, da potrebujem svoboden odnos, ker več ne rabim.
Lažem.
Že res, da ne želim nekoga, ki bi celo življenje osnoval le okoli mene in mojih odločitev.
A želim si biti tvoja.
Ne potrebujem, da me kličeš vsak dan.
Ne potrebujem, da me pelješ v kino ali na fancy večerje.
Ne potrebujem, da me predstaviš svojim prijateljem. Ne rabim njihove odobritve.
Potrebujem polno srce.
In potrebujem del tvojega.
Hočem biti tista, ki si jo želis zraven ob treh zjutraj, ko ne moreš spati.

Hočem biti tista, ki ti bo zmedla misli.

Hočem biti tista s katero boš pozabil na uro, obveznosti, vse.

Tista, s katero si boš dovolil izgubiti kontrolo nad potekom trenutka.
Ampak spet... lažem. Rečeš: poglej me v oči. Jaz pa vzvišeno pogled odmaknem stran. Bojim se, da boš videl. Ugotovil, da kar tebi polni nekaj uric na mesec, meni polni misli, dni, noči, vse.
Ker ne znam misliti na ničesar drugega.
Kot pubertetnica pišem svoje misli na blog, ter se tako nekako tolažim, da sem svoje povedala.
Vsem, a tebi ne.
In ko me boš vprašal o komu sem pisala, bom rekla, da je vse izmišljeno oz. da sem pisala o nekom drugem.
Ker lažem.
In sita sem vsega.
Sita sem tega, da vsak večer zahajam med ljudi.
Sita tega, da žuram in se smejem, ko bi se najraje drla. Drla od hudega.

Sita tega pretvarjanja, da me vsi dogodki preteklih dni niso potolkli. Sesuli so me.

Jaz se pa še kar mirno nasmiham.
Ker to počnem, da dokažem, da znam živeti, da se imam fantastično.
Sita sem tega, da iz naučene navade vsakemu rečem, da se imam prekrasno.
Sita sem tega, da te potrebujem in si tega ne priznam.
Sita tega, da vem, da bi bilo vse drugače, če bi vedela, da me imaš vsaj malo rad.
Pa vem, da ne premoreš takih čustev do mene.

Sita tega, da si vse skupaj razlagam tako, da pravim, da si pač drugačen.

Toda v ljubezni smo vsi isti. Če imaš nekoga rad, si ga želis ob sebi in vse narediš, da bi se to lahko zgodilo.
In spet se bom spremenila... Postala tisto kar mislim, da si od mene želiš.
Samo, da boš moj... Vsaj še kdaj. Vsaj tako, če ne znaš drugače...

A bistvo tega bloga ni to.
Bistvo je to, da se bom zares spremenila. Spet bom postala jaz.
Zjokala se bom. In vseeno mi bo. če bo kdo videl.
Znebila se bom vseh prijateljev, ki mi še malo niso blizu, samo zaradi tega, ker se nočem kregati.
Kregala bi se, a spet sem hotela biti pridna maja, ki sprejme ljudi za to kar so. Nima smisla obdržati prijateljstva, ki to niso.
In kislo se bom držala, čeprav to ni cool in nihče ne mara tečnih bab.
Ne bom lagala, da sem se za vikend imela supermegastično, če sem ga v resnici prespala, ker nisem našla energije, da bi sploh ostala iz postelje. Ker se tudi superenergični maji zgodi, da ne vidi smisla v temu, da bi bluzila okoli samo zato, da bi si zapolnila dan medtem, ko spet čaka... tebe...

Znaš prenesti to?

Vprašanje!

Ne razumem.

Če ima moški celo kolekcijo filmov Jamesa Bonda, je car. Ker je to klasika (...).

Če ima ženska celo kolekcijo epizod sexa v mestu je smešna.

Zakaj?

V čemu je fora?

Prosim, razsvetli me!

Carrie: Later that day I got to thinking about fairy tales. What if Prince Charming had never shown up? Would Snow White have laid in that glass box forever? Or would she have gotten up, spit out the apple, gotten a job and a health care plan and moved on with her life?